Pojdi na glavno vsebino

Tradicionalne prireditve

Pustni sprevod in lomski ploh

 Lomski ploh ali “vomnsk poh”, kot mu rečejo domačini, se vleče vedno takrat, kadar od božiča do pusta v vasi ni nobene ohceti. Nekdaj je bila namreč ravno zima čas porok, saj so takrat imeli kmetje največ časa.

Ploh je velika smreka in predstavlja ženina. Fantje jo v posmeh vsem dekletom, ki se niso hotela poročiti, vlečejo skozi vas. Pravijo »Če dekleta niste hotele noben'ga od nas, fantov, za moža, potem pa imejte za ženina tegale 'ta kosmat'ga', smreko!« Seveda je vse skupaj obrnjeno precej na šalo in smeh, saj je pustni torek, dan veselja in norčij.

V sprevodu lahko sodelujejo samo neporočeni fantje. Na začetku jaha nekaj konjenikov, ponavadi so slovesno oblečeni v narodne noše. Prvi od njih nosi pustno zastavo - "fano", na kateri je naslikan pust in izpisane vse letnice, ko so vlekli ploh. Zastava izvira še iz leta 1927. Konjenikom sledi par konj, ki vlečeta s trakovi – "panklni" okrašeno smreko. Za svojim kosmatim ženinom se na zapravljivčku pelje nevesta, ki bridko joka. Kako tudi ne, ko pa so jo omožili s takim ženinom. Seveda je nevesta v žensko poročno opravo preoblečen fant.

Nasploh imajo pri plohu glavno besedo fantje, dekleta jim samo naredijo pušeljce in pomagajo okrasiti smreko ter vozove. Za nevesto se pelje voz z "muziko ", sledi ji voz z nevestino balo (postelja, skrinja). Na posebnem vozu se pelje "ta svamnat ". To je kulisa z oknom, ob katero je prislonjena lestev, na njej pa je iz slame narejen "dedec". Ta svamnate so namreč ponoči fantje pod okno privezali tistim dekletom, ki so jih grdo potegnila. Tudi ta običaj se v Lomu še vedno drži. Skozi okno na kulisi pa gleda osramočena ženska, ki množico okrog in okrog poliva z vodo iz kahle.

Naslednji voz je voz "babo žagata". Na njej imata dva fanta na stolu položeno desko z narisano žensko in jo žagata na pol. Zanjo se namreč kregata. Poleg nje stoji napis: "Na sredpostno sredo babo tud čez sredo!" Sledi jim voz z maškarami. Fantje ploh prodajo, pri tem pa seveda ne gre brez bučnih pogajanj. Izkupiček porabijo za likof.

Še danes je ta tradicija živa, poročni povorki pa se pridružijo mnoge maškare, ki rajanje nadaljujejo tudi v Tržiču. Pustnega sprevoda po mestnih ulicah in prireditve pred stolpnico se udeleži vsako leto več pustnih šem. Poskrbljeno je za pustne dobrote in pester zabavni program Turističnega društva Tržič.

Lomski ploh

Gregorjevo

Gregorjevo je star tržiški običaj na predvečer sv. Gregorja, 11. marca, ki je sredi 19. stoletja zamrl, ponovno pa so ga obudili po 1. svetovni vojni in po prekinitvi med 2. svetovno vojno je ostal živ vse do danes. Gregorjevo je čas, ko se "ptički ženijo" in je pravzaprav pozdrav luči in svetlobe. Takrat postane dan daljši in tudi tržiško kotlino s polno močjo obsije sonce. Včasih so čevljarji iz veselja, ker jim pri delu ni bilo več potrebno uporabljati luči, prižigali kres ter so po zraku vihteli bakle iz starih v smolo namočenih metel. Poleg tega so po reki spuščali prižgane peharje, napolnjene z žaganjem, in hišice iz lepenke na trši podlagi, v katerih so bile prižgane svečke.

Včasih je bil to predvsem praznik čevljarjev, danes pa običaj ohranjajo tržiške osnovne šole. Učenci namreč pri tehničnem pouku izdelajo hišice, ki jih najprej razstavijo v Kurnikovi hiši, po sprevodu skozi staro mestno jedro pa prižgane hišice spustijo po Tržiški Bistrici.                          

Gregorjevo

Mednarodni dnevi mineralov fosilov in okolja – MINFOS

Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja se vsako leto odvijajo drugi vikend v maju v Dvorani tržiških olimpijcev. Prva razstava mineralov in fosilov je bila leta 1973, in sicer na pobudo pobratenega francoskega mesta Ste. Marie aux Mines ter ob sodelovanju Turističnega društva Tržič. Sprva je bila to je manjša lokalna prireditev, ki je predstavljala predvsem mineraloška in geološka bogastva bivše Jugoslavije. Skozi leta je razstava prerasla v velik mednarodni dogodek.

Obiskovalci začetnih razstav so bili predvsem strokovnjaki s področja geologije in paleontologije, danes pa razstava predstavlja eno največjih tovrstnih prireditev v Evropi, saj se po številu obiskovalcev uvršča na tretje mesto, po kulturnem, izobraževalnem, raziskovalnem in vzgojnem programu pa kar na prvo mesto v svetu. Povprečno število obiskovalcev, ki si v dveh dneh ogledajo omenjeno prireditev, je okrog 6.000. Dogodek spremljajo mnoge dodatne dejavnosti, od najrazličnejših delavnic do organiziranih vodenih ogledov Dovžanove soteske in Šentanskega rudnika.
več na minfos.si             

MINFOS

Tržiške poletne prireditve

Tržiške poletne prireditve postajajo del tradicije dobrih tradicionalnih tržiških prireditev, ki popestrijo družabno dogajanje in poletni utrip mesta. So sklop gledaliških predstav, koncertov in tematskih dni, ki se v organizaciji Občine Tržič odvijajo predvsem v juniju in avgustu. Najpogosteje jih gosti Kulturni center Tržič, nekatere se odvijajo v Atriju Občine Tržič, kjer je prizorišče na prostem prav v starem mestnem jedru, druge pa potekajo tudi na lokacijah v okolici Tržiča. Program Tržiških poletnih prireditev se drži gesla »Za vsakogar nekaj: pridite in poglejte«. V sklopu otroških matinej, ki potekajo v sobotnih dopoldanskih urah, pa pridejo na svoj račun tudi najmlajši. Prireditve so v veliki večini brezplačne, nekatere pa imajo simbolično vstopnino.

Tržiške poletne prireditve

Šuštarska nedelja

Na Šuštarsko nedeljo obišče Tržič več 10.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih držav, tradicija pa se ohranja že več kot trideset let. Trgovci iz vse Slovenije svoje blago razstavljajo na več kot 300 stojnicah, cel dan se odvijajo različne kulturne, zabavne in etnografske prireditve, tržiški gostinci pa vas ta dan pričakujejo s pravim šuštarskim kosilom in tržiškimi bržolami.

Šuštarska nedelja se je razvila iz tržiških sejmov, Tržič je namreč leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili številni sejmi, od katerih sta bila najpomembnejša Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem kmečkih izdelkov na Angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru). Na ta dan so bili vsako leto šuštarski vajenci - "jungri" sprejeti med pomočnike - "ksele". Ta običaj, ki so mu pravili "frajšprehunga", so zaključili s sejmom in nazadnje tudi z veselico, kjer so pozabili na celodnevno delo na nizkih trinogih stolčkih in šuštarski luči na "gauge".
več na e-sustarskanedelja

Šuštarska nedelja

Hrastov memorial

Na znani makadamski cesti starega gorskega prelaza čez Ljubelj s 33-odstotno strmino na mednarodnem gorskem preizkusu starodobnikov tekmujejo vozniki na motociklih, motociklih z bočno prikolico ter s starodobnimi avtomobili. Proga meri v dolžino 2.300 m, višinska razlika pa je 330 m. Prve gorske hitrostne avtomobilske in motociklistične dirke v Sloveniji so bile na Ljubelju že leta 1926, ko je bil razvoj motorizacije še močno v povojih.

Do leta 1939 so izvedli enajst tekmovanj z veliko mednarodno udeležbo in Ljubelj je dobil sloves najtežje dirke v Evropi. Po vojni so bili tekmovalci predvsem iz bivše Jugoslavije, leta 1953 pa je bilo izvedeno prvo mednarodno povojno tekmovanje. Dirke so zamrle leta 1961, leta 1996 pa so jih spet obudili- Organizatorjem je v največje veselje ohranjanje tradicije in nadaljevanje prizadevanj AMD Tržič in predvsem dolgoletnega uspešnega dirkača Mirka Hrasta »Grče«.

Hrastov memorial


Koristne informacije za obisk prireditev:

Obišči Tržič


Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se