PD Križe

O društvu
Organi PD Križe
Občni zbor
Članarina 2013
Pravila PD Križe
 
V spomin
 
Prireditve
Prireditve 2014
 
Izleti in tabori
Buzet – 7 slapov na reki Mirni – 15.3.2014
Razsušica - 1083m v Čičariji - 18.1.2014
Arhiv
 
Junak Kriške gore
Junak Kriške gore 2013
Arhiv
 
Alpinizem
Povezave
 
Splošno
Arhiv
 
Novice
Obvestila
Vabila
 
Kontakt
Kontaktni podatki
 
Kriška gora


Pogoji razpisa tukaj!

60 let koče na Kriški gori – 16. 6. 2013
Prvo slovensko planinsko društvo v je bilo ustanovljeno v Ljubljani leta 1893, pred tem so bila društva in koče le nemška in že leta 1894 je bila zgrajena prva slovenska planinska koča na planini za Liscem pod Črno prstjo.
Tako se je začel razvoj planinstva na slovenskem in seveda je bila leta 1908 ustanovljena tudi podružnica slovenskega planinskega društva v Tržiču. Člani so bili iz okoliških vasi, že pred vojno je bilo odprto zavetišče v Gozdu in je služilo kot vmesna postaja za pohode na Kriško goro, Storžič, Poljano… Kmalu po vojni leta 1949 so domačini ustanovili Planinsko društvo Križe, s prvim predsednikom Lovrom Česnom na čelu. Pogumni člani upravnega odbora so pritegnili k delu tudi mnogo ostali sovaščanov in že leta 1950 začeli z gradnjo prve koče, ki je bila odprta leta 1953. Seveda so se soočali z vsemi tegobami od nevoščljivosti do pomanjkanja denarja in pomanjkanja delovne sile. So jim pa na pomoč priskočili tudi vojaki iz Križev. Največ dela je bilo opravljenega ob nedeljah, sobote so bile večino še delovne. V času gradnje so si postavili zasilno kočico imenovano bunker in leta 1953 je tržiški vestnik zapisal: »Tistega bunkerja ni več. Namesto njega te sprejme v kotu zelenega bukovega gozdiča v preprostem gorenjskem slogu 6x9 m velika temnorjava koča z ličnimi zelenimi polknicami, na katerem se rdečijo srčki….«
Če pogledamo v zgodovino delovanja planinstva z današnjimi očmi , smo res lahko zadovoljni in veseli, kajti prostovoljno delo se je ohranilo do današnjih dni. Danes je v društvu približno 500 članov in mnogo teh je stalno aktivnih na gori.
Skozi leta so organizirali različne prireditve in s tem širili priljubljenost med ljudmi. Marsikdo se spominja muflonovega smuka, gamsovega bala, zimskih pohodov, teka na goro… in vse potrebno delo z organizacijo je bilo opravljeno na prostovoljni bazi.
Koče je bila nato še večkrat prenovljena in je tako kot okolica še danes zgledno vzdrževana s čudovitim razgledom na ljubljansko kotlino, na Triglav … pogled seže tja do hrvaških gora in prav zato je v pesmi zapisano »Kriška gora naša bodi pozdravljena, vsi te častimo, ker si ponos gora. S tvojega vrha krasen razgled, nudi vsem tisoče lepote željnim očem…«
Tako je bilo danes na gori zares svečano, govornika predsednik društva Stanislav Ficko in podpredsednik Planinske zveze Slovenije sta nas popeljala v zgodovino, ki je bila pospremljena tudi s razstavo starih fotografij. Planinci smo dobre volje odšli v dolino, saj je bilo poskrbljeno za vse, za ples, hrano in pijačo, in seveda za pogled v zgodovino.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri gradnji ali vzdrževanju koče, in nekaj zagotovo drži, na Kriško goro se radi vračamo vsi.
Za PD Križe zapisala Ivana Valjavec


R A Z P I S GORSKEGA TEKA POD KRIŠKO GORO ZA GORENJSKI POKAL V REKREATIVNIH TEKIH IN 20. MEMORIAL JANKA LIKARJA, Križe (pri Tržiču), nedelja, dne 21. 04. 2013, start ob 10.00 uri
Več v dokumentu tukaj!

RAZPIS TEKA POD KRIŠKO GORO ZA 19. MEMORIAL JANKA LIKARJA, NEDELJA 15. APRILA 2012 ZA GORENJSKI POKAL V REKREATIVNIH TEKIH
Več v dokumentu tukaj!




RAZPIS TEKA POD KRIŠKO GORO ZA 17. MEMORIAL JANKA LIKARJA, NEDELJA 18. APRILA 2010 ZA GORENJSKI POKAL V REKREATIVNIH TEKIH

Več v dokumentu tukaj!

Zemljevid Gorski tek pod Krisko goro tukaj!


PD Križe – 60 letnica delovanja - 14. 6. 2009

»Bilo je mrzlega decembrskega večera leta 1949, ko so se kriški planinski zanesenjaki zbrali v stari kriški šoli in postavili temelje organiziranemu planinstvu in s tem današnjemu planinskemu društvu Križe. Ustanovne člane – nekateri med njimi še živijo – je združevala ideja o graditvi koče na Kriški gori in pridobivanju članstva na njenem vznožju vse do Kranja. Ni ostalo samo pri ideji; v 60 letih delovanja smo prerasli v društvo s prek 500 člani, večinoma iz bližnje okolice, nekaj pa jih je tudi od drugod. Poleg popolnoma obnovljene koče na Kriški gori gospodarimo še s planinskim zavetiščem v Gozdu, sejno sobo in tovorno žičnico iz Gozda do Kriške gore. Da nam slučajno ne zmanjka dela, vzdržujemo tudi prek 40 km planinskih poti in skrbimo za podmladek v vrtcu in na osnovni šoli v Križah. Znani smo po številnih in dobro obiskanih društvenih prireditvah, med katerimi velja omeniti zlasti izlete po domačih in tujih gorah ter zimski trim pohod. V jubilejnem letu smo za svoje člane izdali lasten koledar, jubilejno poštno znamko, ter pripravili 60 dogodkov za vsako leto delovanja društva po en. Današnji dan je vrhunec. Dan ko delamo obračun s preteklostjo in se spominjamo vseh tistih, ki so nam v teh letih stali ob strani, nas spodbujali in pomagali sejati. Danes je čas občudovanja in uživanja sadov. Upravičeno smo lahko ponosni na prehojeno pot«.
Naše delo je sestavljeno iz številnim kamenčkov v mozaiku. Omenil bi le zadnje dejavnosti, ki so prispevali k videzu prireditvenega prostora. V prvi vrsti bi se zahvalil naši sosedi gospe Darji Mali, ki nam je odstopila zemljišče, na katerem smo se danes lahko zbrali. Novo podobo planinskim objektom tukaj v Gozdu pa so dali priložnostni pleskarji Franci Kuhar, Franci Pavec, Anton Grohar, Andrej Vehovec, ki so po vodstvom Damjana Ahačiča opravili to delo.

Vsem tistim, ki ste nam vsa ta desetletja stali ob strani in tistim, ki ste prispevali k organizaciji jubilejnih prireditev, najlepša hvala. Tudi v prihodnje ne bomo zmogli brez vas. Ostanite še naprej naši prijatelji.
Tako je na kratko na praznovanju orisal delovanje društva predsednik Ivan Likar.

Da je delovanje prostovoljcev društva na izjemno visoki ravni, lahko opazi vsakdo, ki stopi na območje Kriške gore, saj je bilo tudi zavetišče Gozd ob tej priložnosti ozaljšano s prebeljeno fasado, na prireditvenem prostoru je bil postavljen šotor, jubilanti so čakali na zasluženo priznanje, vsi pa prešerne volje. Seveda pohvale in zahvale prihajajo tudi od drugih planinskih društev, Planinske zveze Slovenije, še posebej pa je veliko vredna pohvala župana občine Tržič g. Boruta Sajovica. Opazil je celo, da na pobočju gore ni mogoče najti smeti. Hvala župan!
Pa poglejmo še kdo si je z delovanjem v društvu prislužil bronaste društvene plakete: MAJDA DONOŠA, NATAŠA GOLMAJER. LADO GOLMAJER, FRANCI HROVAT, IGOR KRAJAČ, MILAN KUTIN, MARJAN MARN, FERDO NEMEC, TONE ORANIČ, MILENKA PAVLIN, FRANCKA SITAR, FRANCI SITAR, TOMO ŠAJN, PETER ŠKRJANEC, JERNEJ ŠLIBAR, DRAGI ŠTALC, STANE ŠTERN, TONČKA ŠTURM, LJUBO TERAN, IVANA VALJAVEC, ANDREJ VEHOVEC, FRANCI ŽEPIČ, PGD KRIŽE, PD KOČEVJE, KLUB TRMASTIH PREDDVOR
Zlate društvene plakete pa: MARJAN FABIANI, BRANE ČESEN, FRANC ČESEN st., ANTON LAVTAR, IVAN LIKAR, OLGA RENER, JOŽE STEGNAR, PAVEL ŠTULAR, PZS, PD RADOVLJICA.
bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije: Ivan Debeljak, Majda Donoša,, Anton Grohar,, Zdenka Maglica, Franci Pavec,, Alojz Urbanc, Ivana Valjavec, Jože Vidic, Dragica Štalc, Stane Štern, Bogdan Žnidar; srebrni častni znak PZS: Marija Erlah, Pavel Erlah in zlati častni znak PZS: Brane Česen, Jože Stegnar, Pavel Štular

Kaj naj še rečem: vsi prejemniki plaket in častnih znakov, tudi tisti, ki so jih prejeli v preteklih letih, smo ponosni na opravljeno delo, in se še kako dobro zavedamo, kaj pomeni dobro vodenje društva in kako je priznanje čvrsta obveza za dobro delo tudi v prihodnje.

Za PD Križe
Ivana Valjavec

Oda Kriški gori (Vida Kunčič)

Že dolgo je tega, ko kriški so planinci skupaj stopili in planinsko društvo Križe ustanovili; „celih 60 že let“.
V začetku bili so to le entuziasti, zagledani v gore,
potem pa se začela je bitka planincev, da vsem, ki pridejo vrh Kriške gore
gamsove stezice spremene v prijetne potke.
Tako so zrasle koče na Kriški, v Gozdu in drugje, kamor so planince vodile te poti,
zasvetila tamkaj je luč, popeljala žičnica, pa še in še.
Tam gori srečujejo se prijatelji in znanci, vsi, ki tam si spet nabirajo moči.
Za vse te užitke pa gre zahvala neutrudnim planincem,
ki jim nista pomembni ne vreme in ne čas,
ki za srečo drugih tamkaj pustili veliko svojih so moči in dni,
kljub utrujenosti so ob pesmi in harmoniki pozabili svoje vse tegobe in skrbi,
za njih pomembna tudi sreča drugih je ljudi.
Mnogih zdaj že več med nami ni in vedno ob vsaki taki novici
zastane nam korak in obudijo se spomini.
Vendar pa čas gre naprej, prihajajo novi člani, novi planinci z novimi idejami in željami.
Ko zazreš tamkaj zvrha se v dolino, vse je kot na dlani,
hiše so le majhne hiške, ceste so le majhne potke,
to je užitek, ki ga v dolini ni,
zato pa za planince drugje kot v gorah prave sreče ni.
Takšno pač naše je življenje in gore vlivajo vedno znova nam moči,
ki jih rabimo za vsakdanje preživetje.
Vse te stvari pa združujejo ljudi!
Kje si prijatelj moj – počakaj in postoj.
Živjo, živjo, kako si, ahoj.