|
V SPOMIN
KERN JANEZ
Dragi Janez!
V soncu se blešči Kriška gora in pod njo Gozd, kamor si vse življenje zahajl in kjer se je končalo tvoje plodno življenje.
Janez Kern je bil rojen v času vojne vihre, kot četrti otrok v družini s šestimi otroci. Že kot otrok je kazal veselje do risanja, pa vendar svojega talenta v tistih časih ni mogel ustrezno razvijati. Rojen pod gorami, pod Kriško goro, je že kot mladinec vstopil v planinske vrste davnega leta 1958. Vse njegovo življenje je bilo povezano s planinstvom in v teh krogih je spoznal tudi svojo ljubljeno življenjsko sopotnico Majdo. V njunem zakonu sta se rodila dva otroka, hčerka in sin. Sina je takoj po rojstvu vključil v planinske vrste in je tako postal najmlajši član društva.
Bil je dolgoletni član upravnega in nadzornega odbora in je odigral pomembno vlogo pri ponovni oživitvi društva po letu 1970. Takratno predsedovanje v društvu je prevzel njegov bodoči tast.
V letih, ko se je gradilo Zavetišče v Gozdu so vsi prostovoljci dovažali gradbeni material s svojimi avtomobili in seveda tudi Janez s svojim zelenim princem. Na eni takih voženj, se je avto vžgal in popolnoma zgorel, tako je Janez poleg številnih opravljenih ur za planinsko idejo žrtvoval tudi svoj avto.
V letu 1979 je nasledil tasta na predsedniškem mestu in tako nadaljeval njegovo delo pri izgradnji prizidka k Koči na Kriški gori.
V tem času se je pokazala potreba tudi po njegovem umetniškem ustvarjanju in je za društvo pripravljal logotipe, značke, spominke, transparente, ob raznih jubilejih in obdarovanju članov je pisal posvetila obogatena s planinskimi motivi. Celo izdelki kovača Pajota so poslikani z Janezovimi umetnijami, ki še danes krasijo zavetišče v Gozdu in marsikatero planinsko kočo prijateljskih društev.
Pod njegovim vodstvom je bilo organiziranih več prireditev pod imenom Muflonov smuk, sankaških tekmovanj in tekmovanj v streljanju z zračno puško.
Vsa leta je rad zahajal v Gozd in na Kriško goro, kjer je s svojimi prijatelji ustvarjal posebno prijetno domače vzdušje. Redno se je udeleževal tudi srečanja planincev treh dežel na Tromeji.
Janeza je odlikovala njegova umirjene narava, bil je nezamerljiv in sposoben prijetnega ter učinkovitega komuniciranja tudi v neprijetnih temah, in prav zaradi tega smo ga imeli radi.
Za svoje planinsko delovanje je prejel bronasto društveno plaketo leta 1989, srebrno društveno plaketo leta 1999, bronasti častni znak PZS leta 1997 ter srebrni častni znak PZS leta 2003.
Dragi Janez, v tem pozno zimskem popoldnevu, ko narava še uživa svoj zasluženi počitek se poslavljamo od tebe, v imenu PD Križe izrekamo iskreno sožalje tvoji družini in vsem, ki so te imeli radi. Tebi dragi Janez pa želimo miren počitek pod gorami. Še tako lep dan se spremeni v trdo noč in svetlo sonce bo zašlo za goro zato, da bo jutri še lepši dan in sončni vzhod še veličastnejši. Pod Kriško goro boš sanjal svoj večni sen.
V spomin Lovro Česen (2007)
V spomin Štefanu Bukovcu (1948-2006)
|
