VČERAJŠNJE OBRTI – JUTRIŠNJI POKLICI: nov razstavni prostor v Tržiškem muzeju
12. junij 2018
Stalni razstavi čevljarstva, usnjarstva, tekstila ter Slovenskega smučarskega muzeja, se v Tržiškem muzeju pridružuje nov razstavni prostor, v katerem so prikazani drobci iz zgodovine Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, hkrati je muzejska soba namenjena izobraževanju in ustvarjalnim delavnicam, kjer se bodo mladi in odrasli učili stara znanja uporabiti na nov način.
Slovesno odprtje novega razstavnega prostora v Tržiškem muzeju bo v soboto, 16. junija 2018, ob 18. uri.
Nagovor ob odprtju razstave bo imela mag. Marija Brus, z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo. Prireditev bodo z glasbo popestrili mladi pevci Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke.
PRENOVA STALNE RAZSTAVE BOGASTVO OBRTI
V Tržiškem muzeju od leta 2014 poteka prenova stalne razstave obrtnih zbirk, doslej so bili odprti Tržiški šuštarji(2014), Usnje vseh barv(2015), Bogastvo obrti, Bratovščina nogavičarjev, Lan je lan, z njim je dela leto in dan in Čarobnost modrotiska(2017). Za celoten niz teh razstav je Tržiški muzej prejel Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v letu 2018.
V letu 2018 odpiramo novo v nizu sob v prvem nadstropju, ki bo zbirko v Pollakovem salonu zaključila. Poimenovali smo jo Včerajšnje obrti za jutrišnje poklice.
Prostor, namenjen ustvarjalnim delavnicam
Razstavni prostor je obenem razstava in prostor za ustvarjanje. Namenjen je izvajanju delavnic s področja tržiške rokodelske in industrijske dediščine. Vključeni so otroški kotički, namenjeni igri otrok, in prostor za oddih in ustvarjalen počitek. V objemu predmetov kulturne dediščine bo mogoče spoznavati nekdanje obrti in ob njih razmišljati o možnostih, ki jih ponujajo v prihodnje. Prostor, ki je urejen kot dnevna soba dopolnjuje izbor fotografij.
Razstavna stena Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
BPT, ustanovljena 1885, je bila znana po kakovostnem bombažnem blagu in posteljnini. Leta 1960 je bilo v njej zaposlenih več kot 1500 delavcev, njihovi izdelki niso manjkali domala v nobenem gospodinjstvu na Gorenjskem. Najpomembnejša lastnika tovarne sta bila Edmund Glanzmann (1858–1947), rojen v Trstu, in Andrej Gassner (1847–1925), rojen v Bludenzu v Avstriji.
Blago in druge izdelke so označevali z zaščitnimi žigi in varstvenimi znamkami – s simboli, po katerih so izdelovalci prepoznavni. Sloveli so kakovostni kotenini – bombažnem blagu platnene vezave. Izdelovali so damast za prte. Najbolj znani so bili po posteljnem perilu, ki so ga tudi vezli.
Na razstavi si je mogoče ogledati izbrane ohranjene predmete iz BPT-ja, med njimi je eden prvih predilnih strojev, ob tem blagovne znamke, posteljnino in druge tekstilije, ki so domovale domala v vseh gospodinjstvih v Tržiču in širše.
Na interaktivni način so predstavljene zanimivosti, povezane z bombažem nasploh, kot to, da so sprva menili, da bombaž dobivajo od jagnjetov, ki rastejo na drevesu, predelava bombaža je spodbujala suženjstvo, plantaže bombaža zastrupljajo zemljo, iz bombaža izdelujejo evrske bankovce ipd. Dela v BPT-ju so se spominjali sogovorniki (Franci Šarabon, Henrik Urbančnik, Jelko Urbančnik, Mojca Magister, Janez Slapar - Temšak, Ivica Kavčič), katerih kratka pričevanja so posneta in predvajana na ekranu.
Sodelavci razstave
Projekt prenove je vodila direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, kustos je bil dr. Bojan Knific, restavratorja Boštjan Meglič in Anže Bizjak, pri razvijanju vsebin sta sodelovali Janita Košir in Vilja Lukan. Razstavo je ob pomoči Tomaža Budkoviča oblikovala Sanja Jurca Avci, za grafično podobno je poskrbela Dolores Gerbec, za svetlobo Marjan Visković, za ilustracije Lili Saje Wang, za videozapise Milan Lebar.
