Zgodovina
Nastanek in razvoj Tržiča sta najtesneje povezana s potjo, ki je vodila z gorenjske ravnine čez prelaz Ljubelj na Koroško. Arheološke najdbe dokazujejo, da je zagotovo obstajala že v zgodovinski dobi, ko je prek Ljubelja povezovala Virunum na Gosposvetskem polju z Emono. Naselje, takrat imenovano Forum in Lubelino, ki je stalo ob tej poti, je zasul plaz in del prebivalcev se je preselil v dolino, kjer so na mestu sedanjega Tržiča ustanovili naselje Neumarktl. Naselje se je začelo razvijati ob vznožju grajskega hriba, na katerem je stal dvor, pozneje grad Neuhaus. Njegov razvoj in obliko pa so narekovali prometna žila in razvijajoča se kovaštvo oz. fužinarstvo.
Leta 1492 Tržič postane trg
Konec 15. stoletja so bile potrebe po organiziranem tržišču velike in potreben je bil ustanovitveni akt, ki bi naselbini dal položaj trga. Leta 1492 je cesar Friderik III. na prošnjo tedanjih lastnikov Tržiča povzdignil vas Tržič – Neumarktl v trg. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili številni sejmi, od katerih sta bila najpomembnejša Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem na Angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru).
Hud požar v letu 1811
Najhujša nesreča je Tržič prizadela leta 1811, ko je izbruhnil grozovit požar in so kovačije, fužine in številne obrtne delavnice ter meščanske hiše pogorele do tal, kolikor jih niso rešili kamniti boki. Posledice požara: uničenih 150 hiš, prek 60 delavnic, 75 smrtnih žrtev.
Obnova Tržiča po požaru je potekala počasi. Zaradi te nesreče so izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala prava evropska posebnost. Bistvo svoje podobe pa je glavni trg ohranil do danes.
Tržič postane mesto
Za današnjo podobo mesta pa je vendarle pomemben tudi drugi privilegij, ki ga je Tržiču pred več kot 90 leti, leta 1926, podelil jugoslovanski kralj Aleksander I. Ob prazniku združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo je Tržič tistega leta po kraljevem odloku namreč postal mesto. S tem je bilo priznano, da Tržič ni kak nepomemben kraj, temveč da igra vidno vlogo v državnem, gospodarskem in kulturnem življenju.
Nekaj pomembnih in zanimivih letnic iz naše zgodovine
- 1261– prva omemba Ljubeljskega trga (Forum in Lubelino)
- 1320 – prva omemba Neumarktla (Tržič; Forum Novum)
- 1348 – hud potres, ki po predvidevanjih sproži plaz s Košute in zasuje tedanji Ljubeljski trg
- 1383 – prvič omenjena župnija Tržič
- 1401 – omenjena Bistrica pod gradom Gutenberg (Fewstricz vnder Guttenberg)
- 1463 – na Gutenbergu rojen Žiga Lamberg postane prvi ljubljanski škof
- 1492 – Tržič dobi trške pravice, ki jih podeli Friderik III.
- 1557 – začetek izkopavanja živosrebrove rude v Šentanskem rudniku
- 1689 - v požaru zgori 80 hiš na levem bregu Tržiške Bistrice
- 1714 - kužna zapora čez Ljubelj
- 1728 – v čast Karla VI., očeta Marije Terezije, ki je potoval čez Ljubelj, tam postavijo dve piramidi
- 1807 – avstrijski feldmaršal grof Radetzky postane lastnik gospostva Neuhaus
- 1811 – v velikem požaru zgori 150 hiš in več kot 60 delavnic na desnem bregu Tržiške Bistrice; umre 75 ljudi
- 1871 – predvidoma to leto v Tržiču Jakob Aljaž z zborom prvič v slovenskem jeziku izvede pesem Sveta noč, blažena noč
- 1882 – v Tržiču ustanovljena Obrtno nadaljevalna šola
- 1901 – Tržič dobi javno razsvetljavo in elektriko
- 1904 – Tržič dobi vodovod
- 1908 – zgrajena železnica Kranj – Tržič
- 1919 – ustanovljena meščanska šola
- 1926 – kralj Aleksander I. Tržič razglasi za mesto
- 1941 – okupacija Tržiča
- 1945 – 12. maja je bil Tržič osvobojen – med zadnjimi kraji v Sloveniji
- 1964 – uradno odprt ljubeljski predor
- 1966 – iz Tržiča odpelje zadnji vlak (15. 1.)
Slika: Cerkev sv. Andreja, kjer naj bi Jakob Aljaž z zborom prvič v slovenskem jeziku izvedel pesem Sveta noč, blažena noč (avtor: Jošt Gantar)