Pojdi na glavno vsebino
iskanje meni

Mobilnost

Celostno prometno načrtovanje v Občini Tržič nima prav dolge tradicije, so pa posamezne dobre rešitve že uveljavljene. Regijski in občinski razvojni dokumenti celostno prometno načrtovanje podpirajo tako v ciljih kot tudi ukrepih. Občani potujejo največ z avtomobili, pešačijo manj, ostale prometne načine pa uporabljajo zelo malo.

O temah, povezanih s prometom, ima Občina Tržič izdelanih in sprejetih že kar nekaj dokumentov: Občinski prostorski načrt Občine Tržič, Urbanistični načrt za združeni naselji Tržič in Bistrico pri Tržiču, Energetski koncept Občine Tržič, Strokovne podlage za poselitev za potrebe priprave občinskega prostorskega načrta za območje Občine Tržič, Strategija ureditve mirujočega prometa v Občini Tržič, Strategija razvoja kolesarskega turizma v Občini Tržič, Program dela SPV Občine Tržič ter kot najpomembnejši dokument, ki je tudi najjasnejši glede ukrepov trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti je Celostna prometna strategija Občine Tržič. To je strateški dokument, v katerem smo opredelili zaporedje ukrepov na področju prometa, ki nam bodo pomagali doseči celostne spremembe in posledično višjo kakovost bivanja.

Zgodovina

Glavna prometna povezava v smeri sever–jug je imela v zgodovini pomembno tranzitno vlogo, zato so se razvile podporne dejavnosti. Zadnje stoletje so prometno vlogo Tržiča zaznamovali izgradnja železniške proge Kranj–Naklo–Tržič v letu 1908, vzpostavljena redna avtobusna linija med Tržičem in Ljubljano leta 1927, izgradnja predora Ljubelj leta 1945 in njegova dograditev leta 1963. Ukinitev vlaka v Tržič leta 1966 in izgradnja glavne ceste (G2-101) med avtocesto in avstrijsko mejo sta povzročili veliko povečanje motornega tranzitnega prometa v 70. letih. Od leta 1991, ko je bil zgrajen karavanški predor, pa se je tranzitni promet močno zmanjšal in se od takrat ni bistveno povečal.

Sedanje stanje prometa v občini Tržič

Motoriziran promet močno prevladuje, saj velika večina občanov uporablja avtomobile za praktično vse poti. Občani več hodijo v središču Tržiča in v Bistrici pri Tržiču, kjer je infrastruktura razvita, med naselji pa je pešačenje manj običajno. Kolesarstvo je obroben način mobilnosti, saj za vsakodnevno kolesarjenje ni urejene nobene kolesarske steze, strmi klanci pa v hribovitem delu niso privlačni za kolesarje. Razen šolajočih se, občani javni potniški promet uporabljajo izjemoma, ker so druge oblike mobilnosti zanje privlačnejše.

Na teh podstraneh boste dobili informacije še o:

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...